Obrazložitev:
Eden glavnih razlog za izgubljanje vrednosti pokojnin je neusklajevanje pokojnin v zadnjih letih. Glede na podatke, so v obdobju 2010-2016 dejanske uskladitve pokojnin znašale 2,9 %, v primeru, da bi se pokojnine usklajevale z veljavnimi zakoni o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1 in ZPIZ-2) pa bi znašale uskladitve pokojnine v obdobju 2010-2016 11,6 %. Usklajevanje pokojnin je bilo z interventnimi zakoni že v letih 2010 in 2011 omejeno, v letu 2012 popolnoma onemogočeno, v letu 2013 minimalno (0,1 %), v letih 2014 in 2015 pa ponovno onemogočeno, kar je vplivalo na zmanjševanje vrednosti pokojnin. V letu 2016 so se pokojnine dvakrat uskladile in sicer za 0,4 % (od 1.1.2016) in 0,7 % (od 1.10.2016), vendar je bila skupna uskladitev pokojnin v letu 2016 kljub temu nižja kot bi bila redna uskladitev pokojnine po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (za 1,1 % namesto za 1,2 %). Pokojnine se bodo v mesecu januarju 2017 zopet uskladile za 1,15 % (uskladitev določa Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2017 in 2018), kakšna bi bila pa redna uskladitev po določbah zakona, pa trenutno še ni mogoče izračunati (možno bo v mesecu februarju). V Zavodu menimo, da bi bilo potrebno pokojnine redno usklajevati v skladu z veljavnimi določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V obdobju od veljavnosti novega ZPIZ-2 (veljaven od 1. 1. 2013) se pokojnine do sedaj še niso redno uskladile po določbah tega zakona.
Na rast novo odmerjenih starostnih pokojnin je posegel Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki je začel veljati 1. 1. 2000. Kljub dejstvu, da je že ZPIZ-1 vseboval zakonske določbe, ki naj bi stimulirale zavarovance, da ostajajo delovno aktivni in si s tem zagotovijo višjo pokojnino, kar naj bi posledično pozitivno vplivalo tudi na finančno vzdržnost pokojninskega sistema, je ZPIZ-1 vseboval institute, ki so omogočali zgodnejše upokojevanje zavarovancev (npr. znižanje starostne meje zaradi vzgoje otrok za moške in ženske, možnost uveljavljanja dodane dobe, priznanje prvega leta otrokove starosti v zavarovalno dobo brez plačila prispevkov za ženske ipd.) in institute, ki so vplivali na zniževanje ravni pokojnin v primerjavi s plačami:
- zniževanje odmernega odstotka ( s 85 % na 72,5 %),
- način izračuna valorizacijskih količnikov. Valorizacijski količniki za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let dela po ZPIZ-1 so se določali tako, da so ustrezali gibanjem povprečnih plač in tudi pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine (zaradi zagotavljanja horizontalne enakosti). Glede na to, da pokojnine niso sledile rasti plač, ampak so zaostajale, so ti količniki vplivali na zniževanje pokojnin.
- usklajevanje pokojnin. Usklajevanje pokojnin po 151. členu ZPIZ-1, na podlagi katerega so se različno usklajevale pokojnine uveljavljene v tekočem letu od pokojnin uveljavljene pred tem letom zaradi zagotavljanja horizontalne enakosti.
- podaljševanje obdobja zavarovanja, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove z 10 na 18 let.
Razmerje med povprečno neto plačo in povprečno starostno pokojnino se je zaradi izvajanja pokojninske reforme po ZPIZ-1 znižalo s 75,3 % v letu 2000 na 62,1 % v letu 2012. V enakem obdobju so se povprečne pokojnine zmanjšale od 68,1 % na 57,1 % povprečne plače. Če bi se ta trend nadaljeval in ne bi prišlo do sprejetja veljavnega ZPIZ-2, bi v skladu s prej veljavnim ZPIZ-1 pokojnina, do katere bi bil upokojenec upravičen iz obveznega zavarovanja po 40-ih letih (moški) oziroma 38-ih letih (ženska) dela, konec leta 2024, ko bi bilo zaključeno prehodno obdobje postopnega dvigovanja polne upokojitvene starosti za ženske, znašala le še 53 % plače, ki jo je zavarovanec prejemal v zadnjem letu pred upokojitvijo.
Zaradi navedenih okoliščin je prišlo do sprejetja ZPIZ-2, ki je s spremembami preprečil nadaljnji padec ravni pokojnin, hkrati pa z določenimi ukrepi omogočil spodbujanje podaljševanja delovne aktivnosti in posledično s tem možnost pridobitve višjih pokojnin za zavarovance, ki so delovno aktivni. ZPIZ-2 je v primerjavi z določbami ZPIZ-1 odpravil oziroma spremenil nekatere institute, ki so omogočali hitrejšo upokojitev (odprava dodane dobe za čas študija, služenja vojaškega roka in za čas prijave pri zavodu za zaposlovanje, omejitev možnosti znižanja starostne meje za vzgojo otrok za moške, priznanje prvega leta otrokove starosti v zavarovalno dobo brez plačila prispevkov za ženske), prav tako je pa ZPIZ-2 tudi bistveno spremenil institute, ki so vplivali na zniževanje pokojnin:
- sprememba izračunavanja valorizacijskih količnikov. Valorizacijski količniki se po ZPIZ-2 izračunajo tako, da se povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v RS, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero se določajo valorizacijski količniki, deli s povprečno mesečno neto plačo na zaposleno osebo v RS, izplačano za posamezno koledarsko leto v obdobju, ki je predpisano za njihov izračun. Iz navedenega izhaja, da valorizacijski količniki po ZPIZ-2 odražajo rast povprečnih neto plač na zaposleno osebo v RS. Valorizacijski količnik za preračun povprečne mesečne osnove iz zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem valorizacijski količniki veljajo, je tako vedno 1.
- določitev novih »neto« odmernih odstotkov in ustavitev zniževanja le-teh. ZPIZ-2 je odpravil nižanje odmernih odstotkov, ki ga je določal ZPIZ-1 in tako posledično preprečil nadaljnje padanje pokojnin. Zaradi zagotavljanja enakih pogojev pri odmeri starostne pokojnine po ZPIZ-2 in ZPIZ-1 je bilo zaradi višjih valorizacijskih količnikov po ZPIZ-2, ki sledijo le gibanjem povprečnih plač, nujno potrebno v ZPIZ-2 določiti nižje odmerne odstotke pokojnine od pokojninske osnove glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. V nižjih odmernih odstotkih po ZPIZ-2 v primerjavi z ZPIZ-1 je upoštevano zaostajanje rasti pokojnin za rastjo povprečnih plač v RS, ki je bilo po ZPIZ-1 upoštevano pri določitvi valorizacijskih količnikov za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let dela. Pri določitvi novih odmernih odstotkih se je tako upošteval faktor 0,732. Kljub nižjim odmernim odstotkom, so ti v primerjavi z ZPIZ-1 ugodnejši. Če je prej zavarovanec (moški) dobil za leto pokojninske dobe 1,5 %, dobi zdaj 1,25 %, dejansko v primerjavi z ZPIZ-1 je to 1,7 %,
- sprememba načina usklajevanja pokojnin. Z določbami ZPIZ-2 je določen nov način usklajevanja pokojnin zagotavlja ohranjanje vrednosti pokojnin v skladu z določenimi gibanji povprečne bruto plače in cen življenjskih potrebščin z enoletnim zamikom. ZPIZ-2 je odpravil tudi nižje usklajevanje pokojnin, ki je bilo zaradi zagotavljanja horizontalne enakosti določeno v ZPIZ-1 (151. člen).
Prav tako je ZPIZ-2 v primerjavi z ZPIZ-1 določil še več zakonskih možnosti s katerimi se spodbuja podaljševanje delovne aktivnosti zavarovancev in zaposlovanje novih zavarovance ter tako tudi posredno vpliva na trg delovne sile (visoko ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, možnost izplačila 20% pokojnine k plači, fleksibilnejša ureditev delne upokojitve in ponovnega vstopa v zavarovanje, možnost delne oprostitve plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce in vračilo prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev ipd.).
Kljub določbam ZPIZ-2, ki so ustavile nadaljnje padanje pokojnin, pa ZPIZ-2 določa podaljševanje upoštevanje zaporednega najugodnejšega obdobje plač oziroma zavarovalnih osnov iz osemnajstih let (ZPIZ-1) na štiriindvajset let za izračun pokojninske osnove, kar lahko negativno vpliva na višino pokojnin, ki so odvisne od plač oziroma zavarovalnih osnov zavarovancev. Razmerje med povprečno starostno pokojnino (612,56 EUR) in povprečno plačo je znašalo v mesecu decembru 59,7 %, vendar je potrebno poudariti, da se pri tem izračunu upošteva vse starostne pokojnine, kar pomeni tudi tiste, ki se ne izplačujejo v celotnem znesku (sorazmerni deli pokojnin). V primeru, da pri izračunu upoštevali povprečno višino starostne pokojnine brez sorazmernih delov je razmerje 66,7 %. Do razlike v višini povprečnih pokojnin prihaja tudi glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pri uživalcih z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe znaša povprečna starostna pokojnina 803,93 EUR, so zapisali na spletnem portalu
Zveze društev upokojencev Slovenije.