Najnevarnejši direktni podnebni učinek na človeka so visoke temperature. Hitri odkloni takih temperatur žal terjajo tudi življenja. Statistike smrtnih primerov in obiskanost bolnišnic kažejo velik porast predvsem v vročih dneh. Človek se tako kot večina živih bitij na vročino v okolju v neki meri prilagodi. V vročem okolju se žile v koži razširijo, krvni obtok se pospeši, poveča se znojenje. Znoj na koži izhlapeva in pri tem jemlje telesu toploto. Skorja telesa se ogreje, sredica ohlaja. Več kot toliko pa naš organizem ne zmore in predvsem pri težkih bolnikih te prilagoditve lahko odpovedo, zato ni dileme ali so klime potrebne ali ne. Vsekakor so potrebne, težki bolniki jih potrebujejo. Seveda so koristne tudi za prijetnejše življenje ostalih, vendar pa jih moramo pravilno upravljati in vzdrževati. To, da doživljamo toplotne udare, če stopimo z razbeljene ulice v avtobus - hladilnik pa spet nazaj na cesto in nato v trgovino, kjer so trgovci ogrnjeni z jopami, kaže na nepravilno uporabo te naprave.
Klima čisti zrak
Klima deluje blagodejno zaradi nižanja temperature, pa tudi čiščenja zraka in uravnavanja zračne vlage. Z onesnaženim zrakom se praktično srečujemo povsod, doma, v službi ali drugih zaprtih prostorih. Kakovost zraka je odvisna od stopnje vlažnosti, starosti prostora, oblike ogrevanja, izbire talnih oblog, izbire izolacijskih materialov, prisotnosti domačih živali, kadilcev v prostoru in podobno. Smog in izpušni plini namreč še zdaleč niso edina ali največja nevarnost za naša dihala. Raziskave kakovosti zraka v zaprtih prostorih namreč kažejo, da je pri ljudeh glavni vzrok za težave z dihanjem, astmo, alergijami ter podobnimi obolenji povezan ravno z onesnaženim zrakom v naših domovih, pisarnah itn. Poleg prahu, pršic, dlak in dima se v stanovanju lahko iz gradbenih materialov, premazov za les, čistil in podobnega izločajo kemične sestavine, ki povzročajo ali poslabšujejo alergije. V slabem zraku se slabo počutijo tudi najbolj zdravi ljudje. Posledice so glavoboli, utrujenost, pomanjkanje energije za delo, slaba koncentracija in moteno spanje. Klimatska naprava tu lahko naredi veliko, v primeru, da pa je klimatska naprava slabo vzdrževana ali celo nevzdrževana, je lahko povzročitelj slabega zraka in omenjenih težav.
Redno vzdrževanje klimatske naprave je zelo pomembno
V klimatiziranih prostorih ni dovolj skrbeti samo za primerno temperaturo, kroženje in vlažnost zraka, temveč tudi za njegovo mikrobiološko kakovost. Zrak iz klimatskih naprav, ki niso redno vzdrževane, je pogosto slab in včasih neprijetnega vonja. Vlažna, umazana in temna mesta v klimatski napravi so namreč idealna za razvoj in razmnoževanje bakterij, plesni ter glivic. Izpostavljenost tem in drugim onesnaževalcem pa lahko povzroči neprijetne reakcije, kronične bolezni in »sindrom bolne stavbe«. Najpogostejše tegobe, ki so povezane s sindromom bolne stavbe, so razdraženost in suhost sluznice oči, nosu in grla, kašljanje, srbečica, pogosta vnetja dihal, glavobol ter duševna utrujenost. Pravilno vzdrževanje in redno menjavanje filtrov je zato pogoj, da bo klima delala dobro. Ne glede na to, kako odločno proizvajalci in prodajalci zatrjujejo, da je njihova klimatska naprava za okolje praktično brez posledic, to ne drži. Klimatske naprave so energetsko zelo potratne.
Pravilna uporaba klimatske naprave
Za uporabo klimatske naprave moramo upoštevati nekaj koristnih navodil: Med uporabo klime moramo zapreti okna in vrata; čeprav klimatska naprava prezračuje prostor, je priporočljivo od časa do časa na hitro odpreti okno in prostor dodatno prezračiti, še posebej če se v prostoru uporablja hlapne dražilne snovi, npr. barve ali lake. Termostat klime nastavimo na temperaturo tri do štiri (največ osem) stopinje nižje, kot je zunanja temperatura. Temperaturne spremembe in spremembe vlažnosti zraka, ki pri prehajanju iz enega prostora v drugega presegajo omenjeno temperaturno razliko, povzročajo reakcije na sluznici zgornjih dihal, predvsem v nosu. Pri prehodu v hladnejše okolje, ki je klimatizirano, sluznica nabrekne, oteži dihanje skozi nos, nabrekne pa tudi sluznica v sinusih, kar povzroča glavobol in občutek napetosti. Prostor zaščitimo pred neposrednimi sočnimi žarki z zavesami. V vročini oblečimo lahka in zračna oblačila. Redno menjujmo in čistimo filtre klimatskih naprav. V nasprotnem primeru lahko postane klima gojišče legionele, vodnih bakteri, gliv. Prav tako se moramo zavedati, da je za ohladitev prostora potreben določen čas. Nastavitev termostata na najnižjo mogočo temperaturo ne bo skrajšala tega časa.