Rak ni več redka bolezen, je pa vse pogosteje bolezen, ki jo je mogoče obvladovati – in v mnogih primerih tudi pozdraviti.
Zakaj Svetovni dan boja proti raku sploh obstaja
Svetovni dan boja proti raku je nastal z namenom, da bi ljudi po vsem svetu spodbudil k boljšemu razumevanju bolezni, odpravljanju strahu in stigme ter k večji skrbi za lastno zdravje. Pobudo je podprla tudi Svetovna zdravstvena organizacija, saj rak že desetletja sodi med vodilne vzroke smrti po svetu.
A hkrati je to tudi dan upanja. Raziskave napredujejo, zdravljenje postaja vse bolj ciljno usmerjeno, preživetje pa se pri številnih oblikah raka občutno izboljšuje.
Preberite tudi: Rak v Sloveniji: kaj delamo dobro in kje zaostajamo?
Nekaj dejstev, ki povedo veliko
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je rak eden glavnih vzrokov smrti na svetu. Vsako leto je diagnosticiranih več kot 19 milijonov novih primerov, pri čemer strokovnjaki opozarjajo, da se bo to število zaradi staranja prebivalstva še povečevalo.
V Evropi je rak drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za srčno-žilnimi boleznimi. V Sloveniji se po ocenah z rakom vsaj enkrat v življenju sreča vsak tretji prebivalec, pri moških nekoliko pogosteje kot pri ženskah. Najpogostejše oblike raka ostajajo rak dojk, prostate, pljuč in debelega črevesa ter danke.
Starost je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja, vendar rak nikakor ni izključno bolezen starejših.
Kaj povezuje večino primerov raka
Čeprav na nastanek raka vplivajo tudi dednost in naključje, strokovnjaki poudarjajo, da je velik del primerov povezan z življenjskim slogom. Kajenje ostaja največji posamični dejavnik tveganja, sledijo nezdrava prehrana, premalo gibanja, čezmerno uživanje alkohola in dolgotrajen stres.
Pomembno pa je poudariti, da nihče ni kriv, če zboli za rakom. Gre za zapleteno bolezen, pri kateri se prepletajo številni dejavniki.
Zgodnje odkrivanje rešuje življenja
Ena ključnih sporočil Svetovnega dneva boja proti raku je pomen zgodnjega odkrivanja. Pri številnih vrstah raka so možnosti za uspešno zdravljenje bistveno večje, če je bolezen odkrita dovolj zgodaj.
Redni preventivni pregledi, kot so presejalni programi za raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesa, so zato izjemno dragoceni. Prav tako je pomembno, da smo pozorni na spremembe v telesu in jih ne ignoriramo z mislijo, da bodo same minile.
Poznavanje lastnega telesa je ena najmočnejših oblik preventive.
Preberite tudi: 18 zgodnjih opozorilnih znakov raka, ki jih ne smete ignorirati
Majhni koraki, ki dolgoročno veliko pomenijo
Popolne zaščite pred rakom ni, lahko pa tveganje občutno zmanjšamo. Uravnotežena prehrana, redno gibanje, opustitev kajenja, zmernost pri alkoholu in skrb za duševno zdravje so temelji, ki koristijo ne le pri preprečevanju raka, temveč tudi pri splošnem dobrem počutju.
Prav tako je pomembno, da se o bolezni pogovarjamo odprto. Rak ne sme biti tabu, saj tišina pogosto prinaša še več strahu in osamljenosti.
Ko rak postane del vsakdana
Za tiste, ki se z rakom soočajo neposredno, in za njihove bližnje je bolezen veliko več kot statistika. Je izkušnja, ki pretrese, a pogosto tudi na novo ovrednoti življenje. Svetovni dan boja proti raku je tudi priložnost, da izrazimo podporo, razumevanje in solidarnost.
Včasih največ pomeni že to, da znamo biti ob nekom – brez velikih besed.
Preberite tudi: Rak, ki se pojavi med 40. in 50. letom starosti: Prepoznajte znake!
Sporočilo za prihodnost
Svetovni dan boja proti raku nas spominja, da je boj proti tej bolezni skupen. Poteka v raziskovalnih laboratorijih, ambulantah, domačih kuhinjah in vsakodnevnih odločitvah. Vsak korak šteje – od preventivnega pregleda do prijazne besede.
Rak je del našega sveta, vendar ni vsemogočen. Znanje, skrb in povezanost so še vedno njegova največja protiutež.
Povzeto po Who.int