Da bi preprečili najhujše, je najbolje, da se po gobe odpravite kar z izkušenim poznavalcem.
Ali ste vedeli, da poznamo kar 70 tisoč vrst gob?
Pravi gobarji naj bi se učili v gobarskih društvih, na ekskurzijah in predvsem od starejših izkušenih gobarjev, ki podajajo svoje znanje in dragocene izkušnje. V Sloveniji poznamo približno 3 000 vrst gob, med njimi je kakih 200 strupenih.
Gobe večinoma rastejo poleti in jeseni, ko je na voljo dovolj vlage in toplote, ki jo potrebujejo za rast. Najpogosteje jih nabiramo v gozdovih, na poljih in travnikih, celo v sadovnjakih in parkih, pogosto tudi na naših vrtovih. Običajno jih uživamo kot dodatek k različnim jedem. A na NIJZ opozarjajo, da moramo skrbno pretehtati oziroma dobro poznati vrste gob, ki jih uživamo, kajti številne med njimi so strupene. Dodajajo, da posebej ranljive skupine prebivalstva, kot so ljudje s predpisanimi dietami, starejši in otroci do četrtega leta starosti, naj bi gob sploh ne uživali.
Strupene gobe: vzrok za zastrupitev je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno
Strupi (toksini) v gobah so kemične snovi, ki se izdelujejo in hranijo v telesu sadeža. Čeprav so prisotni v majhnih količinah, imajo potencialno škodljivi učinek na različne organe človeka pri uživanju strupenih gob. Učinki so lahko različni in segajo od prebavnih motenj pri blagih zastrupitvah do smrti pri hujših. Vzrok za zastrupitev je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno zaradi podobnosti v barvi in splošni morfologiji, kar predstavlja 95 % vseh vzrokov za zastrupitev (vir: NIJZ)
PREBERITE TUDI: Moč zdravilnih gob: pomoč pri avtoimunih, nevrodegenerativnih boleznih in pri raku
Vsaka strupena goba vsebuje enega ali več strupov, ki so lahko razvrščeni v skupine glede na fiziološke in klinične učinke, tarčni organ in potreben čas (latentni čas) za pojav simptomov in znakov po zaužitju. Na resnost zastrupitve vplivajo tudi zaužita količina, letni čas, geografsko območje, na katerem je gliva zrasla, način priprave in individualni odziv na strupe. Več o tem si preberite v tabeli TUKAJ.
Zastrupitev z gobami
Glede na potek zastrupitve in značilne simptome ločimo več vrst zastrupitev z gobami (vir). Večina zastrupitev z gobami se začne s slabostjo, bruhanjem in drisko.
Zastrupitve z gobami sicer delimo v posamezne sindrome oz. v novejšem času v skupine glede na prizadetost organskega sistema. Velika večino zastrupitev z gobami se kaže kot t.i. gastrointestinalni sindrom s slabostjo, bruhanjem, drisko in bolečinami v trebuhu, ki se običajno pojavijo v nekaj urah po gobjem obroku.
Strokovnjaki se sicer najbolj bojijo zastrupitev, kjer predhodno opisani simptomi zastrupitve nastopijo po več kot 8 urah. Takšen potek je na primer značilen za zeleno mušnico, strupene vrste dežničkov in kučmice, ki jih ljudje še vedno zamenjujejo za jurčke, orjaške dežnike (»marele«) in nekatere vrste štorovk (vir). Dodatno je potrebno opozoriti, da so zastrupitve možne skozi vse leto, saj ljudje gobe pogosto shranjujejo v zamrzovalne skrinje, jih sušijo ali vlagajo v kozarce.
Kaj storiti, če sumimo, da smo se zastrupili z gobami?
NIJZ poudarja, da se moramo v primeru težav po zaužitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma hospitalna obravnava. Če je potrebno se zdravnik posvetuje tudi z zdravnikom v Centru za zastrupitve.
Potrebno je opozoroti, da je pravočasna prepoznava zastrupitve z zeleno mušnico za posameznika odločilna, saj tovrstna zastrupitev zahteva takojšno odločno specifično ukrepanje za razliko od zastrupitve s strupenimi gobami, ki povzročajo le prebavne motnje in težave običajno spontano izzvenijo ali pa so potrebni le simptomatični ukrepi.
Dobro je vedeti: prvi simptomi se pri zaužitju gob, ki povzročajo le t.i. gastrointestinalni sindrom, začnejo kmalu, znotraj dveh ur po zaužitju gob, pri zastrupitvi z zeleno mušnico pa šele po najmanj šestih urah.
Shranimo tudi morebitne ostanke gob, prav tako tudi izbljuvano vsebino želodca, zaradi morebitne identifikacije trosov in pomoči zdravniku, ko se odloča o zdravljenju.
PREBERITE TUDI: Recept: Vloženi jurčki
Pri nabiranju vedno upoštevajte zlata pravila (vir):
• Nabirajte le tiste gobe, ki jih sami 100 % poznate ali pa jih kupite preko preverjenih virov. Podarjanje gob sorodnikom, znancem, prijateljem je lahko nevarno.
• Mlajši otroci naj gob ne uživajo. Posebna previdnost je potrebna tudi pri starostnikih in bolnikih pri določenih, predvsem gastrointestinalnim boleznim (razjede na želodcu, vnetje trebušne slinavke, …)
• Gobe uživajte kot začimbo ali priloge. Ker so bolj težko prebavljiva hrana, se izogibajte uživanju gob zvečer.
• Gobe morajo biti uporabljene ali shranjene isti dan kot so nabrane. Za kratek čas jih shranjujemo na hladnem, najbolje v hladilniku. Črvive, stare gobe in gobe nabrane na kontaminiranih rastiščih (npr. odlagališča odpadkov) niso primerna za uživanje!
• V primeru kakršnih koli težav po zaužitju gobjega obroka se posvetujmo z izbranim oziroma dežurnim zdravnikom. Le ta se bo po potrebi posvetoval tudi z zdravnikom s Centra za zastrupitve oz. ga napotil v bolnišnico.
VIR: https://www.zdravniskazbornica.si/ in https://www.nijz.si/