MIND dieta je »zaslovela«, ko je študija na tisoč starostnikih pokazala, da so tisti, ki so se je držali, za polovico zmanjšali možnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Gre za kombinacijo mediteranske prehrane in živil, ki jih zdravniki svetujejo za ne-kemično zdravljenje visokega krvnega tlaka. Ljudje ji lahko sledijo, saj je preprosta, pestra in okusna. In zdaj najboljši del: MIND dieta ne omejuje koliko kalorij lahko zaužijete. Lakota, ki spremlja večino ostalih diet, postaja preteklost. Posledice MIND prehranjevanja pa se ne vidijo samo na zunaj, pač pa tudi na znotraj. Kombinacija nemastnih beljakovin, omega 3 maščobnih kislin, antioksidantov in vlaknin zmanjšuje sistemsko vnetje, ki je glavni vzrok za večino kroničnih bolezni, vključno z rakom. Zadnje ugotovitve namreč kažejo, da z načinom življenja (prehrana, gibanje, vzdrževanje primerne telesne teže) lahko preprečimo polovico rakavih obolenj!
Smernice MIND diete
MIND dieta pri prehranjevanju ne postavlja posebnih omejitev. Jeste lahko več ali manj vse, le pretiravati ni treba. Smernice za prehranjevanje po MIND dieti so zelo ohlapne in tudi, če jih kdaj pa kdaj kršite, ne bo konec sveta.
Preberite tudi: FMD DIETA – ste že slišali za njo? Dieta, ki deluje enako kot post, a ni postenje In katera so priporočljiva živila? Na jedilniku naj se vsak dan dva do trikrat znajdejo neoluščene žitarice (vsakič pol skodelice riža, kaše, kvinoje itd. ali rezina polnozrnatega kruha), listnata ali druga zelenjava (ena skodelica), enkrat na dan pa tudi kozarec vina. Uporabite olivno olje kot glavni vir maščobe. Vlogo prigrizkov (namesto čipsa pred televizijo) naj prevzamejo oreščki. Dovolj bo tretjina skodelice na dan. Vsak drugi dan naj se na vašem krožniku znajde pol skodelice stročnic. Dvakrat na teden si privoščite ribo, trikrat na teden pa belo meso. Štiri do petkrat na teden posezite po jagodičevju: maline, jagode, borovnice, brusnice … So odličen vir antoksidantov.
Kaj pa »prepovedana« hrana? Izogibajte pa se rdečemu mesu. Na mizi naj se znajde največ štirikrat na teden. Podobno velja za sladkarije in piškote: ne jejte jih pogosteje kot petkrat na teden. Na seznamu neželenih živil so tudi margarina, mastni siri, cvrtje ter hitra hrana (fast food). Njihovo uživanje omejite na enkrat na mesec. Gre za živila, ki neposredno spodbujajo nastanek metabolnega sindroma, ki maši žile, povečuje holesterol, vodi v sladkorno bolezen tip 2 ter zvišuje krvni tlak, ki je velik dejavnik tveganja za kap.
V čem je MIND dieta torej tako drugačna od ostalih? Ni dnevnih omejitev vnosa kalorij ali predpisane ure za vsak obrok. Zastopane so vse skupine živil. Edini namen MIND prehranjevanja, ki je pravzaprav bolj način življenja kot diete v pravem pomeni besede, je povečati vnos za možgane zdravil živil. Vemo pa, da je tisto, kar je dobro za možgane, dobro tudi za srce in ožilje.
Viri:
Rush.edu
Alzheimer’s & Dementia: The Journal of the Alzheimer’s Association
Journal of Nutrition