V odraslem obdobju
Poleg redne in pravilne higiene doma so pomembni obiski pri zobozdravniku, ki bodo preprečili marsikatero težavo. Ne smemo pozabiti na redna odstranjevanja zobnih oblog in čiščenje zobnega kamna v ordinaciji. Glede na stopnjo tveganja za razvoj ali ponovitev bolezni dlesni (vnetja, parodontalna bolezen), ki so lahko vzrok za izgubo zob, se priporoča čiščenje na eno leto, 6 mesecev ali 3 mesece.
V odrasli dobi se najpogosteje srečujemo z naslednjimi težavami v ustni votlini:
Zobna gniloba ali zobni karies - V odrasli dobi je poleg zobne gnilobe, ki nastane na zobu na novo, težava tudi slabo tesnenje zalivk ali njihov izpad oz. krušenje . Slednje je še hujše, saj lahko zobna gniloba pod zalivko ali prevleko napreduje veliko zahrbtneje. Življenjska doba zalivk ali plomb je 8-10 let, nekatere lahko držijo tudi 20 let ali več (pod pogojem, da so narejene v skladu s strokovnimi smernicami in da je pacient skrben pri izvajanju higiene doma). Pod okrušeno ali delno izpadlo zalivko se nabirajo ostanki hrane in bakterije, kar še pospeši razgradnjo trdega zobnega tkiva. Takrat je mnogokrat že prepozno, da bi stvar reševali z novo zalivko. Potrebno je zdravljenje zobnih korenin in nato oskrba zoba s prevleko ali zatičkom. Vcasih pa je za rešitev zoba že prepozno, takrat je edina možnost tak zob izpuliti.
Vse to še bolj nakazuje na pomen preventive - torej preprečevanja nastanka bolezni zob in dlesni. Če čakamo predolgo ali se ne poslužujemo preventivnih ukrepov, je zdravljenje obsežnejše in tudi zahtevnejše, prognoza zoba je slabša, ne nazadnje pa se povečajo tudi stroški.
PREBERITE TUDI: Enostaven trik za bolj bele zobe Vnetja dlesni - gingivitis - in vnetja obzobnih tkiv - parodontitis - povzročajo druge bakterije v zobnih oblogah, kot pa zobni karies. Prvi znak, da nam grozi parodontalna bolezen in s tem izguba zob, je oteklina, rdečina in krvavitev iz dlesni. To ni normalno stanje in ga lahko s temeljito higieno preprečimo. V kolikor se stanje po pravilni higieni ne izboljša, je potreben posvet z zobozdravnikom, ki nato sprejme različne ukrepe za preprečevanje oz. zaustavitev parodontalne bolezni. Če smo pozabili na redno higieno doma in na higiensko fazo v zobni ordinaciji, se zobne obloge nabirajo v večji meri. Zobne obloge so bakterijski biofilm z njihovimi produkti, ostanki hrane itd., ki jih je težko odstraniti, sploh če mineralizirajo - nastane zobni kamen. Le-tega sami ne moremo odstraniti, mora ga odstraniti strokovnjak s posebnimi sredstvi. Prav tako za odstranitev oblog niso dovolj le ustne vode, so pa dobrodošlo dopolnilo k mehanskemu čiščenju.
Rakave bolezni ustne votline - največje tveganje imajo moški po 40 letu. Tveganje za raka žrela, ustne votline ali jezika še povečuje raba tobaka ali alkohola. Večino primerov odkrijejo zobozdravniki ob pregledu, kar nakazuje tudi na pomen preventivnih pregledov.
V tretjem življenjskem obdobju Pregovor pravi, da s starostjo prihaja modrost. Z leti pa si ustno in splošno zdravje prav gotovo zasluži posebno pozornost.
Ker imamo samo en komplet stalnih zob, jih je potrebno ohraniti čim dlje, najbolje celo življenje. V starosti nad 60 let ima kar 75% ljudi samo delno ohranjeno zobovje (po podatkih ADA) .
Vzrok za izgubo zob v tem življenjskem obdobju so predvsem bolezni dlesni, ki so prisotne pri 23% prebivalstva od 65-74 let. Prvi znak gingivitisa, torej vnetja dlesni, je, kot rečeno, krvavitev, oteklina, rdečina dlesni. Pojavlja se zaradi akumulacije plaka - nabiranja zobnih oblog. Pogosto je vzrok slaba ustna higiena in opustitev obiskov pri zobozdravniku, zato na tem mestu zopet poudarjam pomen pravilne nege doma. S pravilnim ukrepanjem - vključno z obiskom zobozdravnika - je gingivitis, torej vnetje dlesni - reverzibilen. To pomeni, da ga je ob dovolj zgodnjem ukrepanju mogoče pozdraviti. Sicer napreduje v parodontalno bolezen, kjer pride že do razgradnje čeljustne kosti, ki sicer daje oporo zobem in jih ohranja na svojem mestu.
Bolezni zob in obzobnih tkiv kot posledica diabetesa- sladkorne bolezni, ki se v obiki tipa 2 pojavlja tudi v starejših letih. Pri tem se pogosteje in v hujši obliki pojavljajo parodontalna bolezen, suha usta in glivična obolenja ustne votline.
Občutljivost zob - vsi poznamo občutek, ko se zdrznemo zaradi skelenja ob hladni ozioma topli pijači in hrani, za to je več vzrokov: zobna gniloba, bolezni dlesni (umik dlesni) in obraba sklenine. Trde ščetke in abrazivne zobne paste, ki poškodujejo zobna tkiva, lahko to se poslabšajo. Uporabljajmo mehko ščetko, neabrazivno zobno pasto, pravilno tehniko ščetkanja in po potrebi paste za občutljive zobe.
Suha usta - kserostomija so pogosta posledica jemanja zdravil in bolezenskih stanj (diabetes, po obsevanju). Zaradi tega se pogosto pojavlja več zobne gnilobe,še posebej na zobnih koreninah, saj ni mehaničnega izpiralnega učinka sline in njenega protibakterijskega in nevtralizirajočega delovanja na kisline. Zobni karies pri ljudeh s suhimi usti je zelo agresiven in pogosteje vodi v izgubo zob.
Napotki za preprečitev teh težav
- Redni obiski pri zobozdravniku - tudi če imate proteze, je potrebno pregledati dlesni ter brezzobi del čeljusti.
- Pravilna prehrana - posebna pozornost pri sladkih pijačah, ki jih naj bo čim manj, po navadi namreč vsebujejo poleg sladkorjev tudi kisline. Po njihovem uživanju je potrebno usta splakniti z vodo, zobe pa ščetkati šele po približno eni uri.
- Pomemben je zdrav življenjski slog - ne kaditi in uživati alkohola.
-Redno umivanje zob dvakrat dnevno z mehko zobno ščetko.
- Uporaba zobne paste s fluoridi, ki delujejo proti kariesu.
- Čiščenje tudi med zobmi - medzobna ščetka ali zobna nitka nam bo pomagala doseči predele, ki jih z zobno ščetko ne dosežemo.
- Ustrezno čiščenje protetičnih izdelkov, ki so v ustih prisotni. Pri protetičnih izdelkih se ustna higiena razlikuje od higiene pri naravnih zobeh. Zobni vsadki - implantati, mostički in prevleke zahtevajo posebno skrb. V kolikor imate zobno protezo, je potrebno ustrezno očistiti tudi to.