Fruktoza je sladkor v sadju, zato jo tudi imenujemo sadni sladkor. Rafinirana fruktoza je skoraj dvakrat bolj sladka kot namizni sladkor in ima manjši glikemični indeks kot namizni sladkor. To pomeni, da manj prispeva k povečanju ravni glukoze v krvi in prav zato so jo včasih priporočali sladkornim bolnikom kot varno različico sladkorja. Danes vemo, da je rafinirana fruktoza za jetra strupena, je t. i. hepatotoksin. Redno uživanje rafinirane fruktoze škodljivo vpliva na organizem, precej podobno, kot če redno uživamo alkohol, piše Zveza potrošnikov Slovenije.
Zaskrbljujoče je, da na policah naših trgovin še vedno najdemo rafinirano fruktozo, ki jo oglašujejo kot sladkor, primeren za sladkorne bolnike, čeprav je vedno več raziskav, s katerimi je bilo dokazano, da je prav povečana uporaba sladkorja, predvsem sladkorja v obliki rafinirane fruktoze, kriva, da so se zelo razširile civilizacijske bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, visok krvni pritisk, debelost, diabetes tipa 2, idr.
Fruktoza je enako kot glukoza enostavni ogljikov hidrat ali monosaharid, vendar se popolnoma drugače presnavlja. Različni organi takoj porabijo 80 % glukoze kot vir energije, 20 % pa se v jetrih pretvori v glikogen, ki postane zaloga energije za kasneje. Skoraj vsa rafinirana fruktoza pa se v jetrih posredno spremeni v škodljive vrste maščobe. To se zgodi postopoma po stopnjah: najprej se poveča sečna kislina v krvi, potem nastanejo maščobne "kapljice", jetra se zamastijo, na koncu pa po dveh različnih biokemičnih poteh nastanejo v krvi škodljive oblike lipoproteinov, ki povečajo količino trigliceridov in holesterola v krvi.
Povzroča motnje v presnovi
Stranskih učinkov enkratnega ali le redkega uživanja rafinirane fruktoze ne moremo izmeriti (tako kot pri večini škodljivih dodatkov v prehrani ne), ugotovimo jih lahko šele, če rafinirano fruktozo redno in prekomerno uživamo. Rafinirana fruktoza je precej podobno škodljivo vpliva na organizem kot alkohol. Vsa zaužita fruktoza se namreč presnovi v jetrih, stranski proizvodi te presnove pa povzročajo visok krvni pritisk, inzulinsko rezistenco (odpornost telesa na inzulin), nastanek VLDL (škodljiva oblika lipoproteinov, ki povzroča, da se žile zamašijo), povečanje sečne kisline v krvi, vnetja... Zaradi rednega in prekomernega uživanja rafinirane fruktoze se lahko pojavi metabolni sindrom, to so motnje v presnovi, pojavni znaki pa so med drugim debelost, diabetes tipa 2 ter bolezni srca in ožilja.
Viri fruktoze
Največ škodljive fruktoze vnesemo v telo v obliki namiznega sladkorja (beli in rjavi sladkor), ki vsebuje polovico glukoze in polovico fruktoze, ter v obliki fruktozno-glukoznega sirupa, ki ga v velikih količinah uporabljajo v živilsko-predelovalni industriji. Največ tega sirupa zaužijemo s pijačami, tako z gaziranimi (pijače "z mehurčki") kot z drugimi sadnimi pijačami in s športnimi napitki.
Vir rafinirane fruktoze so tudi nekatera popularna sladila, med katerimi izstopa agavin sirup, ki je skoraj v celoti sestavljen iz fruktoze.
Zakaj fruktoza ni škodljiva, če jo zaužijemo s sadjem?
Če fruktozo uživamo v obliki sadja, ni škodljiva. V sadju sladkor ni tako zgoščen, kot je v rafinirani obliki, s sadjem pa hkrati zaužijemo tudi vlaknine, ki upočasnijo porabo fruktoze v telesu. Sadje vsebuje vitamine in druge antioksidante, ki nevtralizirajo škodljive učinke, ki nastanejo pri presnovi fruktoze.
Sporna je torej redna in prekomerna uporaba rafinirane fruktoze, in sicer v obliki namiznega sladkorja, same fruktoze ali drugih sladil (agavin sirup, med, javorjev sirup,..)
Do 30 gramov fruktoze dnevno ne škoduje organizmu
Za boljšo predstavo: 30 gramov rafinirane fruktoze je šest do sedem čajnih žličk. V nekaterih gaziranih pijačah (npr. pločevinka kokakole) je 40 gramov sladkorja, od tega je približno 21 gramov fruktoze.
Sadje vsebuje različne količine fruktoze, v povprečju 6 gramov na 100 gramov sadja. Da bi zaužili 30 gramov fruktoze, bi morali dnevno pojesti pol kilograma sadja. Slovenci pa v poprečju pojemo do 190 gramov sadja dnevno. Priporočen vnos sadja je 160 – 240 gramov dnevno.
Še več boste našli tukaj.