Vse ima svojo simboliko, ki je skozi dolga stoletja zašlo v pozabo. Poseben simbol imajo tudi rdeče pobarvani pirhi, prav tako pogača, kruh, hren in vsa ostala hrana. Prav tako imajo simboli različen pomen po pokrajinah, kjer jih tudi drugače poimenujejo.
- Meso za žegen, pomeni Kristusovo telo, to simboliko poznajo na Tržaškem podeželju in v Prekmurju. Na Dolenjskem Kristusovo telo označuje pleče, na Vrhniki pa mesovje.
- V spomin na sveto rešnje telo, na Tržaškem in v Šempetru pri Gorici, nesejo k žegnu pinco.
- Za veliko noč se vsi veselimo barvanja pirhov, vmes morajo biti obvezno rdeče pobarvana jajca, v spomin na Kristusove rane. Ta običaj se je obdržal predvsem na ilirskobistriškem območju in v Zagradcu ob Krki.
- Na Gorenjskem nesejo k žegnu pet pirhov, v spomin na petere bridke rane Jezusove, kadar pa nesejo pet rdečih pirhov, to simbolizira pet kapelj Jezusove krvi.
- V Raki na Dolenjskem nesejo k žegnu hren, ki pomeni tri žeblje in pokoro, medtem ko v vzhodni Štajerski za tri žeblje dodajo v košaro mlinčevko, to je potica s tremi nadevi.
- Žeblje, s katerimi je bil Jezus na križ pribit, posvetijo s tremi ali samo eno korenino hrena. Ta običaj se je obdržal na Koroškem, Dolenjskem, Gorenjskem, Kostel in Ljubljana z okolico.
PREBERITE TUDI: Recepti: Mesne Velikonočne jedi
Zakaj nesemo k žegnu žolč, kis in hren?
- Na Notranjskem v spomin na Jezusovo trpljenje, za žegen pripravijo žolč, kis in hren. V spomin na grenko pijačo, ki jo je moral Jezus pokusiti, na Gorenjskem pripravijo hren, na Dolenjskem pa pelinkovec.
- Vrvi, s katerimi so Kristusa zvezali na Oljski gori, v Tržiču predstavljajo klobase, medtem ko jagenček predstavlja samega Jezusa, ki je bil zaklan za nas.
- Goba, ki so jo namočili s kisom in ponudili umirajočemu Jezusu, v Tržiču simbolizirajo s pomarančo.
- V Pivški kotlini, predstavlja jerbas ali košara Jezusov grob, medtem ko oblati ali ublati, v Pivški kotlini simbolizirajo spomin na zadnjo večerjo.
- Kristusovo vstajenje v Prekmurju simbolizirajo remenice, na Goriškem pa nepobarvana jajca.
Zakaj barvamo velikonočne pirhe?
Beseda pirh ali pirhast, izhaja iz besede, ki ima resnično dolgo zgodovino. Prvotni pomen je verjetno bil rdeče obarvan ali tudi lisast. Poznamo tudi izraz obarvan z barvo ognja, žerjavica pod pepelom in podobno. Na Gorenjskem poznajo izraz obročiti pirhe, kar pomeni, da bodo pirhe rdeče pobarvali.
V Sloveniji, pomeni beseda pirha, tudi rdečkasto in svetlo rjavo barvo. Glede na vse izraze, ki so ohranili iz zgodovine, lahko sklepamo, da so naši predniki, pirhe krasili v rdeči barvi. V Prekmurju, Porabju in ponekod na Štajerskem, poznajo izraz rumenica, remenica, remenka. To so pravzaprav narečni izrazi za rdeč, v Prekmurju rdeči barvi rečejo tudi rumena kri.
V Beli krajini poznajo izraz lesjak, za jajca, ki jih pobarvajo z rdeče rjavo barvo. Kadar pa jajce še krasijo ali popišejo, jih imenujejo drsanka ali pisanica. Na Štajerskem pirhom rečejo pisanka, prav tako na Koroškem, samo da je beseda drugače naglašena. V Porabju pirhom pravijo pisanec, pisanca in pisano djajce. V Beneški Sloveniji ne komplicirajo preveč okoli imena, saj jim rečejo kar jajca farbane.
O AVTORICI PRISPEVKA:
Karmen Valant je upokojenka, ki se ljubiteljsko ukvarja s kuhanjem in pisanjem. Več njenih receptov in idej boste našli tudi na njeni spletni strani TUKAJ.
PREBERITE TUDI: Naravna barvila za najlepše pirhe