V zimskih dneh so kolesa morda mirovala, a učenci osnovnih šol (OŠ), ki sodelujejo na razpisu programa Varno na kolesu, pravijo, da so dodobra vihrali svoje možgančke in se pripravljali na novo kolesarsko sezono. Hladnejše mesece so izkoristili za utrjevanje prometnih znanj, da bodo z nastopom pomladi pripravljeni na nove kolesarske dogodivščine. Z do sedaj opravljenimi nalogami razpisa izpostavljajo pomembnost medgeneracijskega povezovanja, ki je v nenehno spreminjajoči se kolesarski kulturi ključnega pomena. Za nasvete in napotke pri reševanju nalog so povprašali svoje dedke in babice.
Nekoč so za red in varnost skrbeli učenci v uniformah ...
V okviru razpisa Varno na kolesu so učenci v prvem polletju med drugim opravljali naloge, s katerimi so preverjali, kako so prometno znanje pridobivali nekoč, kaj se je v zadnjih letih na tem področju spremenilo in kako pomembno prevozno sredstvo je bilo včasih kolo. Učenci OŠ Cirkovce1 so se pogovarjali z Jožico Plajnšek, eno izmed babic, danes upokojeno učiteljico, ki je bila na osnovni šoli kar 35 let zaslužena za poučevanje prometne vzgoje. Že takrat je verjela, da so znanja o varnem ravnanju in udeležbi v prometu enako pomembna kot osnovna izobrazba. Spomni se časov, ko so učenci nosili policijske uniforme, da so bili prepoznavni med nadziranjem prometa v okolici šole in skrbeli za red na šolskem dvorišču. Po uspešno opravljenih izpitih so takrat četrtošolci opravljali še vožnjo na poligonu in kolesarili v okolici šole. Šole niso želele prevzeti odgovornosti za organizacijo kolesarskih izletov.
Medtem ko razmišlja o trenutni kolesarski kulturi, dodaja: »Včasih se je kolo uporabljalo za kratke razdalje, do trgovine, znancev ali prijateljev. Danes je drugače. Kolesarjenje je postalo pomemben del načina življenja in je priljubljena oblika rekreacije. Vse več je družin, ki nedeljske popoldneve izkoristijo za druženje na kolesih.«
Podobno prakso so potrdile tudi ankete učencev OŠ Veržej2, OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani3, OŠ Dobrova4 in OŠ Benedikt5. Ankete razkrivajo, da se je kolo nekoč največ uporabljalo za prevoz k maši, na njivo, po opravkih ali v trgovino. V šolo so navadno hodili peš. Ceste so bile takrat večinoma makadamske, le manjšina se jih je v otroštvu vozila po asfaltiranih poteh. Urejenih kolesarskih poti, kot jih poznamo danes, niso imeli. Več koles (tri) so pri hiši imele le premožnejše družine, nekateri pa so si kolesa delili z brati ali s sestrami. Mnogi so se kolo naučili voziti med 5. in 7. letom starosti, nekateri celo kasneje, tudi po 12. letu, ko so prejeli svoje prvo kolo. Zanimivo je bilo tudi razkritje, da v času, ko so naše babice in dedki obiskovali osnovno šolo, kolesarskega izpita niso opravljali, prav tako pa večinoma niso uporabljali čelade. Ustrezna zakonodaja, ki je urejala opravljanje kolesarskih izpitov je bila namreč sprejeta šele v 70. letih 20. stoletja.
Organizatorji programa Varno na kolesu so prepričani, da je pri ozaveščanju o varnosti, poleg klasičnih učnih pripomočkov, ključno tudi medgeneracijsko povezovanje. »V Agenciji za varnost prometa si že vrsto let prizadevamo izboljšati varnost na naših cestah, odgovorne spodbujamo k vlaganju v varno infrastrukturo in izvajamo akcije, ki so namenjene krepitvi prometne kulture med prebivalci. To navsezadnje povečuje zaupanje tako šol kot tudi družin, da se na kolesu počutijo varne. Program Varno na kolesu je odličen primer celovitega pristopa nadgradnje izobraževanja in usposabljanja mladih o prometni varnosti in spodbujanja trajnostne mobilnosti,« pove dr. Mateja Markl iz Javne agencije RS za varnost prometa, ki je sicer tudi članica strokovne komisije programa Varno na kolesu. Ob tem pozdravi letošnjo dodatno usmeritev programa na področje medgeneracijskega sodelovanja: »Sodelovanje med različnimi generacijami je vsekakor pohvalno in dobrodošlo. Starejše generacije imajo bogate izkušnje in so lahko tako izvrstni mentorji mlajšim. Kolesarska kultura ter pravila se nenehno spreminjajo in koristno je, da tudi mlajši s starejšimi delijo svoja znanja ter jim tako pomagajo bolje razumeti spremembe v prometu.«
… danes so kolesarski izleti običajna praksa, včasih je bila to nepredstavljiva odgovornost.
Kot ugotavljajo mladi kolesarji, je danes kolesarska kultura vse bolj prisotna in priljubljena. Kolesarjenje je postalo pomemben del vsakdanjega življenja, saj ljudje vedno bolj razumejo pomen trajnostne mobilnosti in zdravega načina življenja. Kolesarske steze in infrastruktura so se v zadnjih letih zelo izboljšale, kar je prispevalo k boljši varnosti kolesarjev in tudi k večjemu številu kolesarjev na cestah. Vse več ljudi se odloča za kolesarjenje kot alternativni način prevoza, kar doprinese k manjšemu onesnaževanju okolja in izboljšanju kakovosti zraka.
Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu ob tem pove: »V obdobju 11 let, odkar izvajamo program Varno na kolesu, opažamo pozitivne premike predvsem pri uporabi kolesa in spodbujanju trajnostne mobilnosti v osnovnih šolah. Če je bila misel o organizaciji kolesarskega izleta nekoč nepredstavljiva, je danes to vse pogostejša praksa v številnih slovenskih osnovnih šolah. Sistemsko urejeno področje prometne vzgoje je zelo pomembno, učitelji pa nosijo pomembno vlogo pri prenosu znanja na mlajše generacije.« Poudari, da se je v zadnjih letih izboljšala tudi sama kolesarska infrastruktura v številnih lokalnih okoljih, k čemur so zagotovo pripomogla tudi številna opozorila s strani OŠ, ter opozarja: »Pogosto so mladi ambasadorji programa Varno na kolesu zgled tako vrstnikom kot tudi starejšim, saj s svojim ravnanjem opozarjajo, da je za varno vključitev v promet potrebno znanje, uporaba ustrezne opreme in nenehno osveščanje, da ostanejo naše poti v prometu varne.«
Napovednik prihajajočih dogodkov programa Varno na kolesu:
19. april: razglasitev finalistov 11. sezone programa Varno na kolesu – spletni dogodek
19. maj: razglasitev nacionalnih zmagovalcev 11. sezone Varno na kolesu – SiTi teater (Ljubljana)
Več informacij o aktivnostih programa najdete na spletni strani Varno na kolesu.