Strokovnjaki pravijo, da naj bi se že po 40. letu začele pojavljati prve spremembe v delovanju lipidov, spremembe na koži, pri delovanju srca in mišic, slabša presnova alkohola, po 60. letu pa tudi vse slabše delovanje ledvic, presnove in imunskega sistema. Tako po 40. kot 60. letu se naj bi drastično povišalo tveganje za srčne bolezni.
Najbolj kritično naj bi bilo 44. in 60. leto starosti. To je pokazala študija, ki je sicer vključila 108 ljudi med 25. in 75. letom in o kateri piše spletni vir. Slabost študije je, da so vsi udeleženci prihajali iz zvezne države Kalifornija v Ameriki in da je študija manjšega obsega. Kljub vsemu pa je dobro izhodišče za obsežnejšo študijo, s pomočjo katere bi lahko prišli tudi do odgovorov, kako ostati čim dlje vitalen, tudi pri višji starosti.
PREBERITE TUDI: Povečanje odločnosti za gibanje pri odraslih: vpliv na mikrobioto in možgane
Prišli so namreč do ugotovitve, da je organizem pri večini ljudi od 11 do 15 let starejši od dejanske biološke starosti. Kar je zaskrbljujoče. Kaže, da ne glede na življenjsko dobo posameznika, večina ljudi zadnjih dobrih deset let svojega življenja živi nekakovostno življenje. Dolga življenjska doba, torej ni pokazatelj dobrega zdravja in kakovostnega življenja.
Življenje po 40. letu odloča, kakšna bo vaša kakovost življenja v zrelih letih
Spletni vir omenja študije, ki kažejo, da naj bi bilo obdobje med 40. in 65. letom najbolj pomembno in naj bi napovedovalo raven kakovosti našega življenja kasneje.
Naš način življenja v tem obdobju naj bi kazal, kako zdravi bomo in kako bomo živeli v zrelih letih. Glavni indikatorji naj bi bili telesna teža, fizična aktivnost, način prehranjevanja, nezdrave razvade (kajenje...) itn. Bolj imamo zdravo telesno težo, smo telesno aktivni, se zdravo prehranjujemo in izogibamo slabim razvadam, večje imamo možnosti za kakovostno življenje in dobro zdravje v zrelih letih.
Skrb zbujajoče je tudi rast porast demence in podobnih obolenj. Še več, to obdobje naj bi bilo izredno pomembno prehodno obdobje tudi za naše možgane. Različne aktivnosti v tem obdobju (umske aktivnosti, socialna mreža, telesna aktivnost, prehrana...) naj bi pomagale zmanjšati tveganje za razvoj demence.
Zelo pomembna je torej preventiva. Le-ta kot že omenjeno obsega zdravo prehrano, gibanje, izogibanje slabim razvadam ter stresu.
PREBERITE TUDI: "Največ zdravstvenih tegob zadene tiste, ki vstopijo v čas upokojitve nepripravljeni"
Za ohranjanje zdravih možganov, pa Jasmina Lambergar, certificirana trenerka spomina svetuje naslednje: dnevno telesno dejavnost, hojo s palicami in aerobne vaje, druženje z različnimi generacijami, otroci, vrstniki in tudi z živalicami, spoznavanje novih vsebin, udeležbo na predavanjih, razstavah in okroglih mizah, veliko pogovarjanja o različnih temah, največ o tistem, kar nas zanima in kar na zabava. Trenerka spomina poudarja, da je pomembna tudi prehrana: mediteranska dieta je gotovo med tistimi, ki je za delovanje možganov najustreznejša, velja tudi nepisano pravilo, kar je rdeče, je dobro za srce, kar je modro, je dobro za možgane, vse pa je v prid boljšemu pomnjenju. Poudarja, da sta nujni tudi spanje in počitek. Z njima izboljšamo pozornost in s tem sposobnost shranjevanja in priklica informacij. Biti pozoren do pozornosti je ključno za kvalitetno življenje, zato se je potrebno večkrat posvetiti vprašanju kaj vonjamo, kaj okušamo, da ciljno iščemo določene barve, oblike predmetov v prostoru ali naravi, da pozorno poslušamo recimo radijske oddaje in si skušamo zapomniti čim več vsebine ter jo kasneje posredujemo drugemu ali si zapisujemo zabeležke. Vsaka umska dejavnost naj bo usmerjena ciljno v prid izboljšanju posameznega dela procesa pomnjenja.
Torej, da bomo dobro živeli kasneje, je potrebno začeti že danes.
PREBERITE TUDI: Psihološko - socialna prilagoditev na starost: Osamljenost je tiha rana sodobnega časa
VIR: https://www.verywellhealth.com/aging-bursts-study-8700504