Poglejva najprej zelišča na splošno. Vsekakor so darilo narave in so nam lahko v pomoč pri različnih stvareh. Menite, da bi se zeliščarstvo lahko lepo dopolnjevalo s konvencionalno medicino?
Zanimivo je, da zeliščarstvu pogosto rečemo alternativna medicina – kar pomeni drugačna, druga možnost. A zeliščna medicina je med ljudmi prisotna že stoletja, tisočletja oz. praktično v celotni zgodovini človeštva so se zanašali na naravna zdravila. Do dobrih 200 let nazaj, ko je bilo razvito prvo moderno farmacevtsko zdravilo (morfij) in se je vsaj v zahodnem svetu fokus premaknil k farmacevtikom. Zato bi jaz obrnila zadeve. Se konvencionalna medicina lahko lepo dopolnjuje z zeliščarstvom? Se. Farmacevtska zdravila so po mojem mnenju nepogrešljiva. Rešujejo življenja, jih podaljšujejo, včasih izboljšajo tudi kvaliteto življenja. So stanja, kjer si z zelišči lahko ogromno pomagamo in so stanja, kjer se je bolje obrniti k uradni medicini. In ravno kombinacija tega obojega, ne bom rekla komplementarna, ampak integrativna medicina je po mojem mnenju najboljši pristop. S poudarkom ne samo na zeliščih, temveč tudi prehrani, gibanju, spanju – se pravi življenjskemu stilu in z vpletanjem uradne medicine, ko je to potrebno.
.jpg)
Koliko znanstvenih raziskav, vam znanih, je sicer bilo opravljenih z zelišči? In morda tukaj izstopa kakšna konkretna zel oz. zelišča z več raziskavami?
Lahko bi rekla ogromno. Se je pa treba zavedati, da je večina raziskav narejenih ali z izoliranimi učinkovinami ali s standardiziranimi ekstrakti, saj drugače v znanstvenem merilu ne moremo zagotavljati ponovljivosti. Prav tako ne moremo enačiti raziskav in vitro – se pravi v laboratoriju in raziskav na živalih z raziskavami in delovanjem učinkovin pri ljudeh. Seveda so vse te raziskave zelo pomembne za razumevanje rastlin oz. njihovih učinkovin in sem vesela da jih imamo, vendar pa z zeliščarstvom, kot ga dojemam jaz, nimajo prav veliko zveze. S celotnimi rastlinami ali njihovimi izvlečki, ki jih lahko pripravimo doma (čaji, tinkture, macerati…) pa je narejenih bolj malo raziskav, imamo pa zato veliko tradicionalnih zapisov oz. znanj. Kar se tiče drugega vprašanja, je precej raziskav narejenih s kurkumo, ginsengom, ginkom, česnom oz. njihovimi izoliranimi učinkovinami (ki pa jih jaz osebno razvrščam že kar med zdravila).
PREBERITE TUDI: Moč zdravilnih gob: pomoč pri avtoimunih, nevrodegenerativnih boleznih in pri raku
Katera zdravilna zelišča so naša avtohtona? Navedite morda pet najbolj poznanih in zakaj jih lahko uporabljamo ter v kakšni obliki?
Slovenija je izredno bogata z zdravilnimi rastlinami in imamo izjemno tradicijo zeliščarstva. Če se morem omejiti samo na pet, bi rekla: kopriva, regrat, ognjič, bezeg, šentjanževka. Težko je na kratko strniti vse koristi, ki jih prinašajo te rastline, morda najbolj izstopajo:
kopriva (v obliki hrane oz. koprivinega namoka - je izredno krepčilo, hranilo, podpora nadledvični žlezi ter krvi in poskrbi za dovolj energije. Prav tako so prava super hrana tudi semena koprive),
regrat (je kot živilo prav tako izjemno hranilo in krepčilo. Korenine - lahko ali v obliki čaja, »kave«, prahu ali tinkture, pa izstopajo s svojim ugodnim vplivom na jetra),
ognjič (sama največ uporabljam v obliki mazila za vse vrste kožnih težav. Odličen pa je tudi v obliki čaja ali tinkture za spodbujanje limfnega pretoka.),
bezeg (odlični so tako cvetovi, kot plodovi. Cvetove osebno najraje pripravljam kot čaj, ki nam lahko izredno pomaga pri procesih vročine),
jagode bezga (so izredno bogate z antioksidanti, ki delujejo zaščitno na naše telo in so za mene tudi nepogrešljiva pomoč imunskemu sistemu. Osebno jih pripravljam v obliki sirupa, je pa znan pripravek tudi terjak - bezgove jagode naj bodo toplotno obdelane),
šentjanževka (le-ta vrača luč v življenje. Hrani živce in je tako izjemno koristna pri vseh stanjih, kjer so vpleteni živci. Morda je najbolj poznana za lajšanje depresije, a je tukaj pomembno vedeti, da ne deluje tako kot zdravila, tudi je ne smemo uporabljati skupaj z zdravili. V obliki tinkture je lahko tista pika na i, ki nas pomaga dvigniti iz bolj mračnega obdobja – vsekakor pa se je pri zmernih do težjih težavah potrebno obrniti na zdravnika.).
Šentjanževka ima sicer ogromen potencial tudi pri vseh bolečinah živčnega izvora (pasavec, išijas, diabetična neuropatija….), za nego in zaščito kože, umirjanje vnetij, pri opeklinah... V te namene v glavnem uporabljamo šentjaževo olje.
Kako je glede varnosti zelišč?
Zelo odvisno. Imamo zdravilne rastline, ki so zelo varne in jih lahko uporabljamo v takih količinah kot hrano (kopriva, regrat,…) in na drugi strani strupene oziroma zelo močne rastline, ki jih je treba uporabljati zelo zelo previdno in je treba imeti veliko izkušenj (šmarnica, naprstec…). Vmes je seveda še cela paleta. Tudi recimo »varna« zelišča, kot so timijan, kava, česen, kamilica…nam v določenih primerih, pri recimo nepravilni ali predolgotrajni uporabi lahko škodujejo. Tudi pri zeliščih v kapsulah oz. izoliranih učinkovinah ali standardiziranih koncentriranih izvlečkih je potrebna previdnost. Tako da ni univerzalnega odgovora. Sama veliko spodbujam uporabo zelo varnih – hranilnih in krepčilnih zelišč. Sem pogosto spada kar nekaj plevelov, običajnih rastlin izpred domačega praga in če jih vključimo v svoj vsak dan, nam prinašajo ogromne koristi na zelo varen način in postane potreba po »močnejših« zeliščih in/ali zdravilih precej manjša ali je sploh ni.
Še vedno smo v zimskem času, ko so prehladna obolenja v razmahu. Katera zelišča in v kakšni obliki predlagate za krepitev odpornosti?
Poleg spanja, sproščanja, gibanja in zdrave prebave je za dober imunski sistem ključen dober prehranski status, predvsem določenih mikrohranil. Namesto, da posežemo po prehranskih dodatkih v obliki kapsul, tablet, kapljic….se lahko malo sprehodimo in si praktično vsa pomembna hranila zagotovimo z divjimi rastlinami, zelišči in drugimi »pleveli«. Omenjala sem že koprivo in regrat. Na dosegu roke imamo pa še druge izjemne rastline, kot so regratu podobne rastline, navadna zvezdica, trpotec, detelja, oves, lipa, navadni pelin, čemaž, kapucinka, semena kopriv, trpotca, marjetice, trobentice, vijolice, divji hmelj, čemaž, česen…Marsikatera od teh rastlin tudi sedaj kuka izpod snega oziroma bodo kmalu. Če te rastline vključimo v svoj vsakdan ali v obliki divje hrane, zeliščnih kisov, namokov…s tem hranimo in krepimo imunski sistem. In to na enostaven, poceni in zelo učinkovit način. Kljub odličnemu imunskemu sistemu pa nas seveda lahko kdaj ujame tudi kakšen virus in takrat uporabimo zeliščne in druge intervencije, da podpremo telesne mehanizme odpora proti virusom. Pri meni so to največkrat bezgove jagode v obliki sirupa in goba pisana ploskocevka v obliki tinkture (dvojna ekstrakcija – v alkoholu in v vodi). Najbolj znani pa so verjetno pripravki iz ameriškega slamnika, pa tudi česen je izjemno učinkovit. Te rastline, ki imajo direkten vpliv na spodbujanje imunskega sistema naj se uporabljajo krajši čas, le toliko da »zavremo« okužbo oziroma damo eno dodatno »brco« imunskemu sistemu.
PREBERITE TUDI: ŠENTJANŽEVKA - »naravni antidepresiv«: uporaba, učinki in nabiranje
Kaj pa, če nas že ujame prehlad – kašelj, vneto grlo, zamašen nos, katera zelišča so v tem primeru najboljša izbira kot pomoč za lajšanje simptomov?
Pri kašlju je pomembno vedeti za kašen kašelj gre. Če je suh, ga bomo vlažili in pomirjali recimo s slezom ali trpotcem. Če je moker (izkašljujemo) bom spodbujali s timijanom, bršljanom, čebulo….
Pri vnetem grlu lahko uporabljamo pršila, kjer kombiniramo protivnetno in protimikrobno delovanje (žajbelj je najbolj znan primer; lahko tudi timijan…). Ker je praskajoče grlo ponavadi prvi znak okužbe, lahko dodamo v pršilo tudi kaj za spodbujanje imunskega sistem (bezeg, ameriški slamnik). Za pomirjanje razdraženega grla pa bo prav prišel med, slez ali kakšno drugo pomirjajoče vlažilno zelišče. Pri zamašenem nosu imamo sicer malo manj izbire, saj zelišča niso tako učinkovita pri instantnem lajšanju zamašenega nosu, kot npr. dekongestivi, ki jih kupimo v lekarni. Jaz skuham močan čaj trpotca, lista maline, kamilice, ognjiča in koprive, kateremu dodam 0.9% soli in potem to nalijem v posodice za ledene kocke in dam v zmrzovalnik. Po potrebi odtajam eno kocko in jo prelijem v pršilko za nos. Ker se hitro pokvari (cca pol dneva do en dan) je treba to tekočino v pršilki pogosto menjavati.
Počasi se bomo začeli približevati tudi pomladi. Nekako tradicionalno se mnogi lotijo razstrupljanja organizma v tem času (hkrati je potrebno poudariti, da se je različnih čiščenj telesa potrebno lotiti premišljeno in po posvetu s strokovnjakom). Katera zelišča najbolj podpirajo procese čiščenja organizma? V kakšni obliki jih je najbolje uživati?
Naše telo je narejeno za naloge presnove, in odpravljanja tako odvečnih produktov presnove kot morebitnih toksinov iz okolja, in pri tem ga lahko čim bolj podpremo. Če naše telo teh nalog ne opravlja dovolj učinkovito, se seveda lahko pojavi cel kup težav. Ampak to za mene ni stvar »pomladanskega razstrupljanja« temveč stvar življenjskega sloga. Organe »razstrupljanja« primarno podpiramo z zdravim življenjskim slogom, kamor lahko uvrstimo tudi v današnjem intervjuju že omenjena hranilno-krepčilna zelišča, kot so kopriva (ledvica), regrat (jetra), ognjič (limfa). Od zelišč pljuča nežno krepi list lučnika, najbolje pa jih krepimo s sprehodi po svežem zraku (predvsem iglasti gozd je nadvse blagodejen), Tudi na splošno je gibanje pomemben del ohranjanja zdrave funkcionalnosti teh organov. Če že potrebuje naše telo neko spodbudo imamo na voljo ti. cirkulatorne stimulante (spodbujajo) in alterative (premikajo stvari). Cirkulatorni stimulanti nam »poženejo kri po žilah« in naj ne bodo nadomestilo gibanju, temveč pa so lahko kot pomoč, da se stvari premaknejo. Sem sodijo recimo česen, čemaž, ingver, čili…lahko jih dodamo prehrani ali pa iz njih pripravimo tinkture. Limfatični alterativi spodbujajo pretok limfe in jih lahko uporabljamo kot dopolnilo suhemu ščetkanju (in gibanju). Primeri so ognjič, plezajoča lakota, rdeča detelja in korenina ameriškega slamnika. Diuretični alterativi (diuretiki) spodbujajo izločanje urina (njivska preslica, list breze, lakota…), diaforetični alterativi pa spodbujajo potenje (ognjič, čili, konjska griva, česen).
PREBERITE TUDI: OGNJIČ: celi rane, pomaga pri težavah z limfo, podpira jetra, deluje protimikrobno
Opozarjam pa, da stimulatni in alterativi pridejo v poštev le, če imamo v telesu vlažno /stagnirajoče stanje, ki ga morda najbolje opiše izraz »močvirje«. So lahko izredno učinkoviti, a je treba prepoznati, ali so res potrebni ali ne.
Ker vsi stimulatni in alterativi odpravljajo vlago in sušijo in bodo tako v primeru suhosti organizma naredili več škode kot koristi.
Če povzamem: nežno podpirajmo naše organe razstrupljanja s hranilno-krepčilni zelišči in to skozi vse leto in, če se odločimo za uporabo stimulantov in alterativov se najprej prepričajmo, če jih res potrebujemo (če sploh imamo težave z vlažnim/stagnirajočim stanjem), ker nam lahko v nasprotnem primeru škodujejo.
Morda še zadnje vprašanje za vas. Sicer ste doktorica medicinskih znanosti, kako to, da ste se odločila za zeliščarstvo in ste se podala na pot raziskovanja dobrodejnih učinkov zelišč?
Že dolgo preden sem pridobila naziv doktorica medicinskih znanosti sem bila tabornica in tudi na splošno zelo povezana z naravo. Narava mi je bila vedno blizu. Dolgo, dolgo sem govorila, da se bom z zdravilnimi rastlinami ukvarjala, ko bom v upokoju. No, pa sem se odločila, da nima smisla čakati in sem si najprej kupila eno »hudo« znanstveno knjigo o zeliščih,. šla na tečaje…in postala »zasvojena«. Še posebej, ko sem našla učitelje, ki so mi uporabo rastlin predstavili na enostaven način, npr. kako izjemni zavezniki nam rastejo pred domačim pragom (»pleveli« jim lahko tudi rečemo), kako je zeliščna medicina medicina ljudi, medicina, kjer smo zdravilci vsi, kako se lahko o zeliščih učimo na način da jih »zaštekamo« (namesto, da se učimo raznorazne sezname). Nimam za sabo neke »težke« zgodbe, kjer bi se pozdravila z uporabo zelišč, ker je uradna medicina odpovedala…Sploh ne. Ko pa sem ugotovila, da je res lahko tako zelo enostavno vključiti divje rastline, zelišča in druge »plevele« izpred domačega praga v vsakdanje življenje (ob redni službi, treh otrocih…), se je moja motivacija za raziskovanje rastlin še povečala. In ne samo to. Predvsem, koliko koristi prinaša. Kako res lahko enostavne, poceni, dostopne rešitve naredijo tako veliko koristi. In veliko tega so naši predniki že vedeli in znali. In to želim deliti z drugimi.
Meni se doktorat iz medicine prav nič ne izključuje z uporabo zelišč. Ravno nasprotno, diploma iz veterine in doktorat iz medicine mi izjemno koristita pri razumevanju našega telesa, dogajanju v telesu, čeprav se ne osredotočam na učinkovine v zeliščih in njihovo biokemično delovanje (je pa bila ravno to tema mojega doktorata – farmakologija: veda, ki proučuje učinke, presnovo in gibanje zdravila v organizmu). In včasih sem resnično hvaležna za vse dosežke moderne znanosti in zdravila, ki jih premoremo. Moj moto je: z roko v roki z znanostjo, tradicijo in zdravo kmečko pametjo.
Ker sem na svoji poklicni poti po doktoratu imela tudi priložnost izvajati predavanja na fakulteti in sem v predajanju strokovnega znanja neizmerno uživala ter imela odlične odzive, sem dolgo premišljevala, kako bi lahko ti dve oziroma tri strasti združila skupaj (zeliščarstvo, medicinsko znanje in poučevanje).
PREBERITE TUDI: REPINEC: deluje kot prebiotik, razstruplja jetra in rešuje težave s kožo (+uporaba)
Zdaj že drugo leto delujem, izobražujem in spodbujam vse, ki jih uporaba zelišč zanima (thegreenwitch.si).
Moje poslanstvo je, da spodbudim čim več ljudi, da se »vrnejo« k zelenim zaveznikom, da se naučijo uporabljati zdravilne rastline izpred domačega praga na enostaven in poceni način. Ker nam narava ponuja toliko možnosti, kako nas lahko podpre.
Členek je informativne narave. V primeru zdravstvenih težav, ali dvomov glede uporabe, se morate nujno obrniti na ustreznega strokovnjaka!